Vojna potovanja

Ste si kdaj želeli obiskati kraje, ki nosijo pečat druge svetovne vojne?

Na strani boste občutili različnost več kot 450 zgodovinskih vojnih krajev, bojišč, muzejev, taborišč in drugih lokacij po Evropi. Tako si boste lahko tudi sami ali z našo pomočjo planirali vaše potovanje po sledeh druge svetovne vojne.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.  

Pregled po državah

Aktualno

Volčji brlog

Kętrzyn je mesto na  severovzhodu Poljske, ki je leta 2004 imelo 28.351 prebivalcev. Je glavno mesto istoimenskega okrožja. Mesto je bilo leta 1950 poimenovano po Wojciechu Kętrzyńskemu. 
V času 2. svetovne vojne je bil do poletja 1941 v bližini Rastenburga (sedaj Kętrzyn) v mračnih mazurskih gozdovih, kakšnih osem kilometrov stran od mesta zgrajen Volčji brlog (Wolfsschanze) - besedna igra na podlagi Hitlerjevega najbolj priljubljenega psevdonima iz dvajsetih let, ko se je rad imenoval »Wolf« (kar naj bi bil izvorni pomen imena Adolf) in naj bi impliciral moč - naselje bunkerjev in barak iz katerega je Hitler vodil Operacijo Barbarossa. Glavni avtor strašne vojne, ki je skoraj šest let sejala smrt po Evropi je s svojim spremstvom z vlakom iz Berlina prvič prišel v Volčji brlog 23. junija 1941 pozno popoldne. Volčji brlog, na sredini kompleksa je bilo deset bunkerjev, katere so zgradili čez zimo, jih zamaskirali in na določenih mestih utrdili pred zračnimi napadi z dvometrskimi betonskimi zidovi, je postal večinoma njegov drugi dom za naslednja tri leta in pol. 
 
 

V1, V2 rakete

Na začetku tridesetih let je začela posegati vojska v znanost raketnega orožja, s katerimi bi obšla določila mirovne pogodbe iz Versaillesa po prvi svetovni vojni, ki so jo močno omejevala pri oboroževanju. Za raketna orožja je pri vojski postal zadolžen topniški stotnik Walter Dornberger, ki ga je delo von Braunove skupine navdušilo in 1934 so s poligona Kummersdorf pri Berlinu že vzletale prve rakete vrste A-1 (A je okrajšava za agregat). Leta 1936 je Nemcem uspelo urediti gradnjo ogromnega raketnega poligona na baltiškem otoku Peenemünde. 

Hitlerjeva maščevalna orožja

Velike rakete pa niso bile edini predmet testiranj, saj so na Peenemünde preselili tudi projekt brezpilotne robotske bombe. Leta 1942 so namreč zavezniki začeli Nemce z bombniki redno bombardirati mesta in Hitler je v luči izgub lastnih bombnikov nad Anglijo besno zahteval učinkovito povračilno sredstvo, ki bi ne povzročalo izgub dragocenih pilotov. Rodila so se maščevalna orožja z oznako V (Vergeltungswaffe).

V1

Leteča bomba V1 z uradno oznako Fi-103 je bila nared prva, saj je bila od vseh orožij daleč najpreprostejša. Na  enostavno ohišje dolžine slabih osmih metrov je bil nameščen preprost pulzni reaktivni motor. Slednji je bil v grobem cev, v katero je brizgalo nizkokakovostno gorivo; eksplozija le-tega je zaprla rešetke na ustju motorja in skozi zadnji del izbruhnila na plano ter tako zagotavljala potisk. Nato je zračni pritisk med letom rešetke zopet odprl in vaja se je lahko ponovila. Motor je tako spuščal butajoč, utripajoč zvok, ki je bil slišen na daleč in je prebivalcem južne Anglije vlival strah v kosti. Zaradi potrebe po zračnem pritisku naprava ni mogla vzleteti sama in je potrebovala okrog petdeset metrov dolgo vzletno rampo s parnim katapultom. V1 je imela doseg 250 kilometrov in je proti cilju potovala s 650 km/h, tako da je v povprečju letela dobrih dvajset minut. Učinek ji je zagotavljalo 850 kilogramov razstreliva, ni pa imela velike prebojnosti.

Britancem se 1942 še ni prav dosti sanjalo o nacističnih maščevalnih orožij, čeprav so od obveščevalcev dobili nekaj namigov, da Nemci v zrak pošiljajo prototipe raket. Toda na začetku naslednjega leta se je število poročanj močno povečalo, dočim so istočasno opazili gradnjo vzletnih ramp za V1 na francoski obali. Zato so organizirali izvidniške polete na Peenemünde, ki so razkrili dejavnost, saj je bil von Braun v zaključni fazi razvoja rakete A-4, kasneje poimenovane V2. Britanci niso izgubljali časa in so otok v noči na 18. avgust 1943 pošteno zbombardirali, kar je za nekaj tednov zavrlo napredek. Dokaj uspešni so bili prvi napadi na izstrelitvene rampe v Franciji, ki so Nemce prisilili, da so jih začeli skrivati po gozdovih. Kljub temu je zaveznikom zaradi priprav na invazijo v Normandiji letal primanjkovalo in Nemci so bili poleti 1944 naposled pripravljeni, da leta razvoja pokažejo v praksi. Teden po velikem izkrcanju, 12. junija, je na britanskih tleh eksplodirala prva V1, predhodnica današnjih manevrirnih raket (naj ime ne zavede, tudi slednje imajo reaktivne motorje). V naslednjih dneh so se razmahnili množični napadi in do sredine julija so nad London dnevno izstrelili povprečno okoli sto letečih bomb, od katerih jih je cilje zadela nekako polovica. 

 
V1 je bila izjemno orožje za povzročanje strahu: žrtev ni izbirala, prihajala je v hordah ali posamično in ob kateremkoli času. Že samo zaradi nenehnih alarmov in ždenja po zakloniščih so bili ljudje ob normalno življenje in množice prebivalcev so se iz Londona vsule proti severu na podeželje. Končno je sredi julija stekla korenita prenova obrambe, ki je postavila topništvo na obalo in ga opremila z radarskimi namerilniki ter v zrak poslala bolje organizirana letala. Od tedaj naprej je London dosegla zgolj sedmina bomb; tri četrtine so jih sklatili protiletalski topovi. Ne le to, zavezniki so boj prenesli na sovražna tla in začeli srdito napadati izstrelitvene rampe. Je pa res, da so bile te dobro skrite in lahko obnovljive, tako da so za to porabili ogromne koločine bomb in letal. Prav tako so Nemci V1 izstreljevali z bombnikov HE-111, da bi jim tako povečali doseg. Ko so zavezniki konec avgusta 1944 zasedli severno Francijo, je to postal edini način izstreljevanja. Napadi so se zredčili in Londončani so se začeli vračati v normalno življenje ... 
 
V2
 
 
Dokler ni 8. septembra na mesto ob preboju zvočnega zidu padla prva raketa V2. To je bila prva prava, štirinajst metrov dolga balistična raketa na tekoče gorivo (alkohol in tekoči kisik), ki je v minuti leta navzgor dosegla hitrost 5400 km/h. Z višine okoli 90 kilometrov se je nato spustila proti cilju in na njem eksplodirala s 740 kg težko bojno glavo. Vsled hitrosti in višine je bila V2 uganka za vsa letala in protiletalske topove in Britancem ni preostalo nič drugega kot lov na izstrelišča. Velike bunkerje, ki so jih Nemci sprva nameravali uporabljati v ta namen, jim je hitro uspelo onesposobiti, toda nacisti so se znašli in V2 začeli izstreljevati z mobilnih ploščadi, ki jih je bilo zelo težko najti.
 
Statistika
 
Vsega skupaj je od več kot 10.000 izstreljenih V1 na London padlo nekaj manj kot 4.000 kosov, ki so ubili in ranili 24.000 ljudi ter poškodovale več sto tisoč hiš. Prav tako je nad London letelo 1358 raket V2, od katerih jih je polovica popadala v morje ali na podeželje, ostale pa so ubile in ranile 9500 ljudi. Ko so se zavezniki čedalje bolj bližali Berlinu in odtegovali Nemcem prostor za izstrelitev (V2 so imele doseg 350 km), so ti rakete obrnili proti evropskim prometnim vozliščem v Belgiji in na Nizozemskem, da bi preprečili oskrbovanje zavezniških sil. Zaradi slabe natančnosti projektilov ta cilj ni bil izpolnjen, so pa trpela mesta. Daleč najhuje jo je odnesel Antwerpen, kamor je padlo 8700 bomb V1 in 1600 raket V2 (več kot na Britanijo) ter ubilo tri tisoč petsto Belgijcev.
 
 
Rakete V2 pripravljajo na izstrelitev. Gre za prevozne rampe, ki so zaveznikom zaradi premičnosti delale hude preglavice, saj jih je bilo moč hitro zakamuflirati ali celo skriti v gozd, predvsem pa so lahko rakete izstrelile na vsaki zaplati ravnega terena. Izstrelke so najprej postavili navpik, nakar so jih napolnili z gorivom iz spremljajočih cistern in že so lahko poletele proti cilju. Na obeh V2 v ozadju se vidita pokonci postavljena dela transportnega vozila, ki je pred izstrelitvijo odpeljalo stran. 
Ob koncu vojne so pospešeno preizkušali tudi poseben kontejner, ki bi ga za seboj vlekle podmornice in iz katerega bi lahko v vodi izstrelili V2 na ameriška mesta. Na srečo za Američane so tovrstni prototipi zaradi zavezniške prevlade na morju ostali v ladjedelnicah.
 
Kljub temu, da sta V1 in V2 najbolj razvpiti Hitlerjevi tajni orožji, sta bili zaradi slabe natančnosti zgolj in samo sredstvi množičnega terorja. In čeprav je bila V2 neprimerno bolj zapleten stroj od V1, je bila veliko manj učinkovita in celo neprimerna za uporabo, ki so jo prakticirali Nemci. Njena proizvodnja je zahtevala dobavo in uporabo nekaterih zelo dragocenih snovi, denimo grafita za usmernike v raketni šobi, ki so ga odtegovali proizvodnji jekla, kar je nato pomenilo manj jekla za tanke. Škoda, ki so jo V2 povzročile ob zadetku, je bila manjša od cene, ki so jo za izdelavo plačali Nemci. Obenem V2 niso imele tako velikega učinka na moralo kot V1, saj jih je padlo mnogo manj. Na drugi strani je V1 zahtevala smešno majhno količino sredstev in delovnih ur in čeprav je cilj odstotkovno dosegel manjši delež njih, so jih izstrelili desetkrat več kot V2. 
Po izračunih so imeli Britanci zaradi V1 štirikrat več škode kot so Nemci porabili sredstev za njihovo izdelavo. Zakaj torej nacisti niso dali proizvodnji V1 odločilne prednosti? Zdi se, da so prav oni sami najbolj nasedli zanesenjaštvu ob orožju nove generacije in so zaradi tega spregledali dejstvo, da V2 manjka učinkovitosti. 
 
Vir:
http://www.joker.si/article.php?rubrika=1&articleid=901&page=2
 
V1 in V2 rakete si je možno od blizu pogledati v različnih zgodovinskih ali tehničnih muzejih druge svetovne vojne po Evropi.
 
                                                                                                                                                   
 
 
 

Demo Image

 

Auschwitz

Sestavljen je iz treh glavnih taborišč in 45–50 manjših. Ime izhaja iz nemškega imena za poljski kraj Oświęcim, ki se nahaja okoli 60 kilometrov zahodno od Krakova. V začetku leta 1940 so Nacisti tukaj zgradili nekaj koncentracijskih taborišč in taborišče za iztrebljanje.

 

Demo Image

 

Peenemunde

V drugi svetovni vojni je bilo območje pomembno pri proizvodnji V2 rakete, vse do selitve proizvodnje v Nordhausen v centralno Nemčijo. Otok je bil osvojen s strani zaveznic 5. maja 1945. Plinski obrat za proizvodnjo tekočega kisika dandanes še vedno leži v ruševinah na vhodu Peenemünde-a.

 

Demo Image

 

Normandija – Omaha beach

D-day Omaha beach muzej (Musée D Dan Omaha) se nahaja ob glavni cesti med Vierville-sur-Mer in Pointe du hoc-om. Velik del muzeja je znotraj starega hangarja in prikazuje veliko orožja, vozila, uniforme in drugo opremo, ki je bila uporabljena s strani nemških in ameriških sil v bojih na D-dan – 6. junija 1944.

 

Zadnje novice

operacija-dynamo Operacija Dinamo (angleško Operation Dynamo) je bilo kodno ime za pomorsko evakuacijo britanskih in francoskih enot iz obal Dunkerkquea meddrugo svetovno vojno, po tem ko so se te znašle v nemškem obroču, iz katerega ni bilo izhoda. Operacija se je...
malta Malta je imela v drugi svetovni vojni izredno pomembno strateško vlogo, še posebej pa je izjemno malteško junaštvo v težkih pogojih leta 1942.    
bitka-na-neretvi Bitka na Neretvi je ena od znanih bitk 2. svetovne vojne na tleh bivše Jugoslavije. Partizani so pred Nemci in četniki rešili veliko število ranjencev, zato se ta bitka imenuje tudi bitka za ranjence. Te...
operacija-market-garden Operacija Market-Garden (izvirno angleško Operation Market-Garden; možni slovenski prevod Operacija Zelenjavni vrt) je bila največja letalsko-desantna operacija v zgodovini (uporabili so 33.000 padalcev), s katero so hoteli zavezniki zavzeti mostove v...
varsavski-geto Varšava je polna zanimivih kotičkov - ste vedeli, da je v njej med drugo svetovno vojno obstajal največji judovski geto (mesto znotraj mesta)?     
v1-v2-rakete Vsega skupaj jih je od več kot 10.000 izstreljenih V1 raket na London padlo nekaj manj kot 4.000. Prav tako je nad London letelo 1358 raket V2, od katerih jih je polovica popadala v morje ali na podeželje, ostale pa so ubile in ranile 9500...
izkrcanje-v-normandiji Izkrcanje ameriških vojakov je potekalo na lokaciji Omaha Beach. 29. nacionalna ameriška garda je prodrla skozi nemško obrambo 6. junija 1944.  Film Reševanja vojaka Ryana je baziral na dejanskih dogodkih, ki so potekali na tem...
taborisce-gonars Koncentracijsko taborišče Gonars je bil eden izmed številnih italijanskih koncentracijskih taboriščih in je bil ustanovljen 23. februarja 1942 v bližini Gonarsa, Italija.     
budimpesta-war-memorial Gellert Hill je bila aktivna lokacija v drugi svetovni vojni in leta 1956 v času madžarske revolucije, ko so sovjetski tanki streljal navzdol v mesto.  Na koncu Citadelle je kip svobode - Liberty Kip (Szabadság Szobor v...
tankovski-muzej-kubinka Muzej Kubinka bogatijo številna edinstvena vozila, kot so na primer nemški super težki prototipni tank Panzer VIII Maus, težki tank Troyanov, samohodni top Karl-Gerät ter drugi prototipi iz Sovjetske zveze in nacistične...

Zemljevid vseh lokacij

Interaktivni zemljevid s povezavami

Vabim vas, da izberete lokacijo, ki se vam zdi zanimiva, kliknite na zvezdico in preberite osnovne informacije, preglejte slike, za kaj več pa kliknite na povezavo.

Legenda:

- vojaški muzeji    - vojaški spomeniki, memoriali    - vojaške lokacije, bojišča    - taborišča    - utrdbe, bunkerji, zaklonišča    - pokopališča