XI. poletne olimpijske igre so se uradno začele 1. avgust 1936 na Olympiastadionu v Berlinu in so se zaključile 16. avgusta 1936 z zaključno slovesnostjo. Skupno se je tekmovanj udeležilo 3956 športnikov iz 49 držav, med njimi 328 žensk. Najuspešnejši športnik je bil James Cleveland "Jesse" Owens, ki je osvojil štiri zlate medalje - 100m in 200m šprint, skok v višino in ameriška štafeta 4x100m. Neuradno je Nemčija prejela 33 zlatih, 26 srebrnih in 30 bronastih medalj, sledile so ZDA (24/29/21) in Madžarska (10/1/5). 

V času olimpijskih iger se je nemški rajh predstavil v svojem najlepšem videzu. Adolf Hitler je obvestil nemškega člana MOK Karl von Ritterja že leta 1932, da NSDAP ne bi predstavljala "nobenih težav" v času olimpijskih iger in da ne nasprotuje udeležbi rasno drugačnih ljudi na tekmah. SA je bilo naloženo, da ustavijo vse antisemitske napade med 30. junijem in 1. septembrom 1936. 

Po olimpijskih igrah je bila ustanovljena Državna akademija za atletiko, kjer je kot šola služila namenu paravojaškega SA športnega treniranja.

Reichssportfeld je bil pripravljen na vojno precej zgodaj - v okolici maratonskega predora so dodatno razširili podzemne prostore v pravi bunker. Na pragu vojne je nemška družba Blaupunkt proizvajala temeljne premaze za protiletalsko orožje. Konec leta 1944, ko je bilo obstreljevanje zavezniških sil vse bolj intenzivno, so pripravili podzemne prostore stadiona za zasilni prostor "Großdeutscher Rundfunk"-a, nacionalne radijske mreže nacistične Nemčije.